Na razstavi ,ki je bila pripravljena v razstavišču Hotela Ajda v Moravskih Toplicah, sodelujejo...

Igor Banfi

Matej Čepin

Jana Dolenc

Milena Gregorčič

Barbara Kastelec

Zoran Ogrinc

Likovna kritika in zapis v katalogu Franc Obal.

Na razstavi sodelujem s sliko Brodenje, akril/platno 70 x 100 cm

Na razstavi sodeluje 31 umetnikov iz šestih držav. Slike so nastale v zadnjih 20 letih na Mednarodni koloniji ART Jahorina.

Razstavo je organiziral Lazo Savič.

Na otvoritvi je likovna dela predstavil likovni kritik Aleksandar Saša Grandič.

25 slovenskih slikarjevin 26 ukrajinskih slikarjev

Neslišna navodila ali Iskanje svojega grala

 

Zoran Ogrinc svoje ideje nenehno črpa iz zavednega sveta, ki ga obdaja in nosi v sebi, in nezavednega sveta, ki je v njegovi podzavesti. Tudi cikel risb v mešani tehniki je posledica njegovega dolgotrajnega ustvarjalnega in raziskovalnega procesa. Slikar, katerega poteze s čopičem že desetletja strežejo lepoti pokrajine, je v resnici široko razgledan poznavalec drugih umetnosti, literature, filma, glasbe. Poet po duši. Osvobojen tega, da imajo za razstavljanje ekskluzivni privilegij njegove akrilne slike pokrajin, se zdaj neobremenjeno posveča nadaljnjemu iskanju svojega grala v risbah in grafikah. Tako kot slike, je tudi ta cikel risb med seboj skladen in slogovno enoten, čeprav motive zanj črpa iz različnih zgodovinskih virov. Izkoristi vse, kar izpolnjuje njegova trenutna merila in ustvarjalne zamisli. Na odru človeških ničevosti išče odgovore na preprosta vprašanja, ki v preteklosti niso bila nič manj aktualna kot so danes.

Izbrane risbe predstavljajo večje in malo manjše vizualne samospeve. Med njimi so tri na mednarodni razstavi Graphic in Harkov v Harkovu (Ukrajina) nagrajene: Slep slepe vodi,  Lovec na jelene in Hudičev most. Na tej pomembni manifestaciji je sodelovalo preko tristo avtorjev iz vsega sveta, prvo nagrado žirije je dobila prav ta serija, tematsko vezana na mitologijo in zgodovino, hkrati pa absolutno povezana z aktualnim dogajanjem v današnjem času. »Slepovodni slepec je paradigma, saj nekateri politiki tako pri nas kot v Ukrajini slepo vodijo slepe. Risbe je tako mogoče interpretirati tudi politično,« pravi. Vsebinsko aktualnost in vizualno izjemnost pa kažeta tudi dve napovedani razstavi, na katerih sta žiriji njegova dela iz te serije že izbrali za razstavi: to sta Majski salon društva likovnih umetnikov Slovenije, ki bo avgusta v Kopru, in Biennale Akta, ki bo letos poleti v Petrovcu v Črni Gori. Povabljen je tudi na mednarodno razstavo Intersalon v Češke Budjevice. Presenetljivo je, da so te risbe prvič razstavljena šele zdaj, čeprav nastajajo že več kot desetletje.

A nas ne bi smelo presenetiti. Slikarja je od nekdaj zanimalo, kaj se dogaja v svetu okoli nas, lastna spoznanja pa primerjal z zgodovinskimi. Zato v teh ekspresivnih kompozicijah lahko opazujemo razvoj nikoli dokončane zgodbe, ki temelji na umetniških stvaritvah preteklosti in njihovega ponovnega doživljanja v naši sočasnosti. Čeprav je zaupal v lastno izpovedno moč, obrtno dovršenost in likovno jasnost, pa teh intimnih risb do sedaj (še) ni bil pripravljen postaviti na ogled. Enostavno jih ni razstavljal. Poetične prispodobe preteklosti in sedanjosti, ki omogočajo avtorjevo vizualno angažirano spremljanje dogajanja v svetu, so morale dozoreti. Sodobne umetnosti Zoran Ogrinc ne razume enostransko, v tem ciklu risb se kaže kot sintetik, ki s širokim zamahom prevzema ideje iz zgodovine umetnosti in jih kot del vizualne pripovedi vključuje v svoja dela. Izvirna risba, oplemenitena z različnimi ustvarjalnimi postopki, ki jih avtor virtuozno nadgrajuje še z drugimi učinkovitimi likovnimi sredstvi, je za njegovo duhovno ravnovesje nezamenljiva.

Prisvojitev, parafraza, palimpsest in citat so štirje v svetu umetnosti že uveljavljeni načini izposojanja umetniških del, ki jih umetnik lahko uporabi kot vsebinske, oblikovne ali kompozicijske posebnosti, lahko pa celo vključuje reprodukcije konkretnih umetnin v nove avtorske stvaritve.

 

Idejno si je sposodil znano sliko Sandra Botticelija Tri gracije (2020-2021), kjer seveda njegove tri figure niso gracilne, celo več, njihove like moramo pozorno izluščiti iz podobe (od blizu se jih vidi, od daleč ne), ohranil pa je čutnost renesančne mojstrovine. Zanimivo, da je prav pri tej podobi najbolj opazen postopek nastajanja risb tega cikla: akril, špricanje barve na slikovno površino, kreda, tuš, grafit brisanje, dorisovanje, gravura, grafit. V sliki Ribičeva zgodba (2021) je reminiscenca na temno ozračje Rembrandtove največje krajinske jedkanice Tri drevesa (1643), ki prikazuje naravo med nevihto. Žanrski prizor velikega baročnega holandskega umetnika je Ogrinc interpretiral po svoje. Tri drevesa (predstavljajo očeta, sina in svetega duha) so v polju podobe dominantna (spodaj je vgraviran napis The tree trees), v ozadju se sluti Amsterdam, pripravlja se k nevihti, ribič in žena v zavetju, zavita v deko, sedita na bregu (pod njima je vgraviran napis Ribičeva zgodba, ponovljen še v španščini). Vrt zemeljskih naslad je sodoben naslov triptiha nizozemskega mojstra Hieronymusa Boscha, naslikanega med letoma 1490 in 1510. Ogrinčev Vrt naslade (2021) ne povzema le idejne vsebine, temveč je risba prav tako doživela drugo fazo, ko je v temno maso slikar močneje vgraviral figure in še posebej razločno Kristusove noge. Je pa kar nekaj del iz tega cikla doživelo preobrazbo, nastajale so med leti 2010 in 2021, med drugimi tudi nagrajena risba Slep slepe vodi.

 

Risba Lovec na jelene (2010–2021) je parafraza na istoimenski film (levo na dnu podobe je vgraviran napis Casador de ciervos, desno pa originalni naslov filma Deer Hunter). Ameriški epski vojni dramski film (1978) režiserja Michaela Cimina je zgodba o treh prijateljih, ki jim je vojna za vedno spremenila življenja. V eni izmed zased padejo v roke vietnamskim vojakom, ki jih nastanijo v taborišču, v katerem so med drugim prisiljeni igrati tudi rusko ruleto... Sporočilo Ogrinčeve podobe je, da ima lovec, ki s seboj vzame le en naboj, pozitivno konotacijo. Če ne zadane, jelen preživi. Najbolj abstraktna podoba Hudičev most (2021), narejena 10. marca na dan mučenikov, je posvečena ruskemu pisatelju Bulgakovu, njegovemu romanu Mojster in Margareta. Glavna tema je nasprotje med umetnostjo in stvarnostjo, slikar vizualno interpretira moralno misel romana, preplet grotesknih in poetičnih prvin. Risba Ime rože (2021) je posvečena pisatelju Umbertu Ecu, njegovi istoimenski knjigi (1980) in filmu (1986) kar poleg globoko iz oči v oči globoko občudujočega se para preko celega ekrana podobe dokazuje tudi vgraviran citat s slovenskim in španskim nazivom knjige in posvetilom.

 

V risbo Križani izpisan citat na dan mučenikov in datacija 10. 3. 2021. Risba Marija iz Magdale (2021) prikazuje žensko z dolgimi lasmi (kot je v umetnostnozgodovinskih podobah vedno prikazana) od zadaj, pred njo posoda z vodo, s katero se umiva, očiščuje. Spodaj desno je vgraviran naslov risbe. Morda je pred desetimi leti risba Angelski most (2010–2021) nastala kot spomin na Andričev zgodovinski roman Most na Drini, a je zdaj drugačna. Posamezni elementi temeljijo na bazični risbi. Izpraskana risba ni izvirnik, pač pa leži v podobi kakor palimpsest. Predstavlja Dravski most, pomeni spomin na slikarjevo angelsko nedolžno mladost. V risbi Salome (2021) je poleg portreta Salome in Janeza Krstnika (kot hommage njeni zaljubljenosti) zelo razločno vgraviran slikarjev avtoportret kot reminiscenca na čas izpred dveh, treh desetletij.

 

»Obstaja poezija, za katero bi lahko rekli, da ima značaj vode. Ki se v bralca nataka skoraj neslišno in precej počasi. Poezija, ki ji je treba pustiti nekaj časa, da se je nabere do tistega roba, čez katerega se potem ulije v polno in temeljito bralsko doživetje (Jure Jakob, spremna beseda pesniške zbirke Petra Kolška Neslišna navodila, 2021). Besede, ki bi lahko bile tudi napotek v branje eksistencialnih risb Zorana Ogrinca. Za gledalce, ki se znajo ustaviti in docela užiti vizualno poetično sporočilo. Slikarjeva neslišna navodila so namreč vgravirana v podobe, izpisana z asociativnimi metaforami, vezanimi na svetopisemske zgodbe in na umetnostnozgodovinska sporočila izbranih slik velikih slikarjev preteklosti ali priklicana kot hommage pisateljem, ki ga nagovarjajo z vsebino določene knjige ali s svojim celim opusom. Izposoja motivov, vsebin in slogovnih značilnosti ima lahko negativen prizvok, a ne nujno. Zgledovanje pri velikih mojstrih in medsebojni slogovni vplivi imajo velik pomen za razvoj umetnosti. Prenašanja znanja, likovnih vsebin, tehnologij in izrazov ima tradicijo, ki je stara toliko kot umetnost sama.

Tatjana Pregl Kobe